Monografija »Slavko Oblak – umetnik in rokodelec« obsega 168 strani. Biografijo je na podlagi pogovorov s kiparjem napisala publicistka Lidija Pavlovčič, avtor strokovnega dela pa je umetnostni zgodovinar Vid Lenard. Monografijo dopolnjuje bogat izbor fotografij, v njej pa je zajeta osupljiva življenjska in ustvarjalna pot Slavka Oblaka. Od preprostega kmečkega fanta s kmetije na Rečici pri Bledu do priznanega kiparja. Njegovi plastike so nepogrešljiv del parkov nekaterih nemških mest, občudujemo pa jih lahko tudi na Bledu.

 »Narava je bila moja umetniška izpoved.« Slavko Oblak

V uvodnem delu je o Slavku Oblaku, častnem občanu Bleda, publicistka Lidija Pavlovčič med drugim zapisala: »Vtis po prvem srečanju je močan. Ob vitalnosti, ki jo še danes pri njegovih 88 letih izjemna, izstopajo njegova iskrivost, hudomušnost in optimizem. Zgodbe, ki jih obnovi v spominskem sprehodu skozi preteklost, nakazujejo, da mu je pri doseganju ciljev včasih pomagala tudi gorenjska trmoglavost, zaradi katere je znal z vztrajnostjo in premislekom premagovati ovire, celo tiste, ki so bile videti nepremostljive.«

Slavko Oblak se je rodil leta 1934 na kmetiji po domače »pri Klemenovih« na Rečici. Njegov rod je bil povezan s sorodniki iz Mrakove domačije. Kot njegov oče je bil tudi on izučen tesar, vendar se je po odsluženem vojaškem roku v petdesetih letih odločil za študij umetnosti v tujini.

Preden se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Münchnu, je denar za preživetje služil tudi v livarni, kar je odločilno vplivalo na njegovo kasnejšo ustvarjalno pot. Bron je postal njegov najljubši material za ustvarjanje.

V strokovnem delu »Neusahljiva privlačnost skulptur« umetnosti zgodovinar Vid Lenard o delu kiparja Slavka Oblaka med drugim zapiše: »Njegove skulpture lahko opišemo kot velike, aristokratske majestetične, učinkovite in veličastne. V njegovi karieri ni skokov, prelomov, zato kiparskih del ni moč umestiti v obdobja. Če kaj, potem je razvoj v vse večjem odmiku v abstrakcijo in v odkrivanju notranjega življenja v razmerju z naravo, ki traja že celo njegovo življenje in s katero v sobivanju tudi živi.«

Na njegovem drugem domu na kmetiji v Kumhausnu, kjer sedaj prebiva, si je postavil lastno livarno za vlivanje skulptur, ki krasijo in estetsko dopolnjujejo mnoge javne zgradbe in parke v Landshutu, mestu, imenovanem tudi mesto vodnjakov in javnih plastik. Vsa njegova dela, predvsem številni vodnjaki tudi po drugih bavarskih mestih kažejo na njegov prvinski odnos do narave.

Bled krasijo štiri plastike Slavka Oblaka. Prva, Ciklama ob jezeru je bila postavljena leta 1997, Brstični vodnjak pred sedežem Občine Bled leta 2002, kip Matere božje z detetom je bil v kapelo Blejskega gradu postavljen ob tisočletnici prve omembe Bleda v pisnih virih, leta 2004. Od leta 2021 pa je Bled bogatejši še za plastiko Grajski cvet, ki je bila postavljena v grajski park, ki ga je Zavod za kulturo Bled v celoti prenovil leta 2019.

Monografijo Slavko Oblak – umetnik in rokodelec lahko naročite na Zavodu za kulturo Bled prek elektronskega naslova info(at)zkbled.si.

Pogovor je potekal v četrtek, 22. decembra 2022, v Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled.

Pogovorni večer je povezovala umetnostna zgodovinarka Ana Marija Kunstelj.

V pogovoru so sodelovali:

Slavko Oblak, akademski kipar

Lidija Pavlovčič, avtorica biografskega dela o umetniku

Vid Lenard, umetnostni zgodovinar, avtor strokovnega dela o ustvarjanju umetnika

Andreja Završnik, Zavod za kulturo Bled, ki postavila ter oblikovala celosten izgled razstav in monografije.